Pametni domovi so domovi, opremljeni s tehnologijo, ki stanovalcem sporoča obsežne informacije o stanju domov in jim omogoča, da nadzorujejo vse povezane naprave, vključno z daljinskim upravljanjem.


1::Napadi z ribarjenjem.
3::Vdori v zasebnost.
2::Neželena in okužena elektronska sporočila

Odgovor ni pravilen. Pri ribarjenju poskuša napadalec z lažnimi aplikacijami, lažnimi SMS-i ali lažnimi elektronskimi sporočili, ki se zdijo pristni, zbrati uporabnikove osebne podatke (kot so gesla in številke kreditnih kartic). Med navedenimi odgovori je pravilni odgovor, da so mogoči vdori v zasebnost, saj lahko pametni domovi zbirajo podatke o stanovalcih, te podatke bi lahko na primer uporabile tretje osebe, ki so ponudniki pametnih funkcij. Taki podatki so lahko na primer podatki o vedenju stanovalcev, potrošniški dejavnosti, prisotnosti ali odsotnosti, zdravju, preferencah in navadah. Za več informacij glej poročilo agencije ENISA z naslovom Threat Landscape for Smart Home and Media Convergence (Grožnje za konvergenco pametnih domov in medijev) na povezavi:

https://www.enisa.europa.eu/activities/risk-management/evolving-threat-environment/enisa-thematic-landscapes/threat-landscape-for-smart-home-and-media-convergence.

 

Odgovor je pravilen, saj lahko pametni domovi zbirajo podatke o stanovalcih, te podatke pa bi lahko na primer uporabile tretje osebe, ki so ponudniki pametnih funkcij. Taki podatki so lahko na primer podatki o vedenju stanovalcev, potrošniški dejavnosti, prisotnosti ali odsotnosti, zdravju, preferencah in navadah. Za več informacij glej poročilo agencije ENISA z naslovom Threat Landscape for Smart Home and Media Convergence (Grožnje za konvergenco pametnih domov in medijev) na povezavi:

https://www.enisa.europa.eu/activities/risk-management/evolving-threat-environment/enisa-thematic-landscapes/threat-landscape-for-smart-home-and-media-convergence.

 

Odgovor je delno pravilen. Nekatere naprave v pametnih domovih imajo lahko sicer svoje račune elektronske pošte (to je običajno pri tiskalnikih, povezanih s spletom), ki se lahko izkoristijo za pošiljanje neželenih elektronskih sporočil ali okužbo teh naprav z zlonamernimi sporočili. Vendar so lahko ta splošna nevarnost za kateri koli računalnik, s katerim se upravljajo računi elektronske pošte. Najpravilnejši odgovor pri tem scenariju je, da so mogoči vdori v zasebnost, saj lahko pametni domovi zbirajo podatke o stanovalcih, te podatke bi lahko na primer uporabile tretje osebe, ki so ponudniki pametnih funkcij. Taki podatki so lahko na primer podatki o vedenju stanovalcev, potrošniški dejavnosti, prisotnosti ali odsotnosti, zdravju, preferencah in navadah. Za več informacij glej poročilo agencije ENISA z naslovom Threat Landscape for Smart Home and Media Convergence (Grožnje za konvergenco pametnih domov in medijev) na povezavi:

https://www.enisa.europa.eu/activities/risk-management/evolving-threat-environment/enisa-thematic-landscapes/threat-landscape-for-smart-home-and-media-convergence.



Primeri naprav v pametnih domovih so pametni hladilniki, pametni števci električne energije, pametna senčila in samodejni krmilniki za domače živali. Pametni domovi obetajo, da bodo izboljšali kakovost življenja.

Vendar lahko zaradi pametnih domov nastanejo nove nevarnosti za stanovalce, glavni primer teh nevarnosti pa so ...