Na splošno pri obisku internetnih spletnih mest, ki ponujajo različne storitve, pričakujete, da je ustrezna obravnava vaše zasebnosti in osebnih podatkov odvisna od dobre volje ponudnika storitev (npr. lastnika spletnega mesta).


1::Protivirusna programska oprema.
3::Vgrajeno varstvo podatkov.
2::Kriptografija.

Odgovor žal ni pravilen. Protivirusni program je programska oprema, ki varuje računalnik pred zlonamerno programsko opremo. Čeprav lahko protivirusni program varuje računalnik pred zlonamernimi programi, ki lahko ogrozijo vašo zasebnost (npr. vohunsko programje), to ne pomeni, da so odločitve o zasebnosti vključene v tehnologijo. Pristop vključevanja zasebnosti v tehnologijo se imenuje vgrajeno varstvo podatkov, kar pomeni, da se zaščitni ukrepi za varstvo podatkov (kot sta minimizacija obdelave osebnih podatkov, čimprejšnja psevdonimizacija osebnih podatkov itn.) vgradijo v izdelke in storitve že na začetni stopnji razvoja programske opreme. Potrebo po vgrajenem varstvu podatkov (v nekaterih besedilih se uporablja tudi izraz vgrajena zasebnost) obravnava tudi Splošna uredba o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679, ki je začela veljati 24. maja 2016, uporabljala pa se bo od 25. maja 2018). Za več informacij glej poročilo agencije ENISA z naslovom Privacy and Data Protection by Design (Zasebnost in vgrajeno varstvo podatkov) na povezavi: https://www.enisa.europa.eu/activities/identity-and-trust/library/deliverables/privacy-and-data-protection-by-design.

 

Odgovor je pravilen. Vgrajeno varstvo podatkov je pristop, ki spodbuja zasebnost z zagotavljanjem, da se zaščitni ukrepi za varstvo podatkov (kot sta minimizacija obdelave osebnih podatkov, čimprejšnja psevdomizacija osebnih podatkov itn.) vgradijo v izdelke in storitve že na začetni stopnji razvoja programske opreme. Potrebo po vgrajenem varstvu podatkov (v nekaterih besedilih se uporablja tudi izraz vgrajena zasebnost) obravnava tudi Splošna uredba o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679, ki je začela veljati 24. maja 2016, uporabljala pa se bo od 25. maja 2018). Za več informacij glej poročilo agencije ENISA z naslovom Privacy and Data Protection by Design (Zasebnost in vgrajeno varstvo podatkov) na povezavi: https://www.enisa.europa.eu/activities/identity-and-trust/library/deliverables/privacy-and-data-protection-by-design.

 

Odgovor žal ni pravilen, čeprav se lahko kriptografija vključi v tehnologijo kot odločitev o zasebnosti. Kriptografske tehnike se lahko obravnavajo kot oblika tehnologije za boljše varovanje zasebnosti (PET), saj zagotavljajo zaupnost podatkov, vendar je kriptografija le primer tehničnega ukrepa, ki lahko spodbuja zasebnost. Pravilni odgovor je vgrajeno varstvo podatkov, tj. pristop, ki spodbuja zasebnost z zagotavljanjem, da se zaščitni ukrepi za varstvo podatkov (kot sta minimizacija obdelave osebnih podatkov, čimprejšnja psevdomizacija osebnih podatkov itn.) vgradijo v izdelke in storitve že na začetni stopnji razvoja programske opreme. Potrebo po vgrajenem varstvu podatkov (v nekaterih besedilih se uporablja tudi izraz vgrajena zasebnost) obravnava tudi Splošna uredba o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679, ki je začela veljati 24. maja 2016, uporabljala pa se bo od 25. maja 2018). Za več informacij glej poročilo agencije ENISA z naslovom Privacy and Data Protection by Design (Zasebnost in vgrajeno varstvo podatkov) na povezavi: https://www.enisa.europa.eu/activities/identity-and-trust/library/deliverables/privacy-and-data-protection-by-design.



Boljši način za zagotavljanje zasebnosti bi bil, da bi ponudniki storitev vključili odločitve o zasebnosti neposredno v tehnologijo, ne pa le navedli svoje splošne obveznosti v pravnih dokumentih. 

Vključitev odločitev o zasebnosti v tehnologijo se imenuje ...